15. in 16. novembra 2023 smo sedmošolci imeli kulturni dan, povezan z branjem in s projektom Rastem s knjigo – učenci 7. a in 7. c smo se v knjižnici podali že v sredo, učenci 7. b in 7. d pa v četrtek.
V Knjižnici Šiška nam je knjižničarka povedala, kaj je projekt Rastem s knjigo in zakaj se tako imenuje. Nato smo se pogovarjali o branju, o tem, ali radi beremo ali ne, kaj najraje beremo in kako branje lahko spodbujamo. Poudarila je, da čisto vsak bralec lahko najde knjigo, ki mu bo všeč, in sicer glede na svoja zanimanja in to, kaj se mu v življenju dogaja. Povedala je še, da ima branje na človeka velik vpliv in nam nudi veliko prednosti, saj »Kdor rad bere, lažje razume svet in čuti druge«. Poučili smo se tudi o tem, kako so knjige v knjižnici razvrščene in kako s pomočjo piktogramov najdemo knjigo, ki bi nas zanimala. Izvedeli smo, da obstajajo tudi knjige z oznako pande – to so knjige za dislektike, ki so za lažje branje prilagojene z različno barvo in velikostjo črk, s posebno pisavo in z večjim razmakom med vrsticami. Ogledali smo si še knjižnične oddelke in bili seznanjeni s kulturnimi dogodki, ki jih v knjižnici lahko obiščemo. Na koncu je vsak učenec dobil knjižno darilo iz projekta Rastem s knjigo – roman Modri otok avtorice Irene Androjna.
Nato smo se podali v Slovansko knjižnico na delavnico »Raziskujmo skupaj«. Tam sta nam uslužbenca predstavila razlike med splošno in specialno knjižnico. Izvedeli smo, da Slovanska knjižnica hrani študijsko, znanstveno in strokovno gradivo – novejše in pa tudi zelo staro gradivo (knjige, časopise, revije, miniaturke, minifilme, razglednice, fotografsko in notno gradivo). Najstarejša knjiga, ki jo hranijo, je iz leta 1575. Obisk in delavnico smo povezali z vsebino knjige Modri otok, zato smo se še posebej posvetili simboliki živali. Izvedeli smo zanimivost, da so v knjižnicah že od nekdaj imeli tudi živali, in sicer mačke, ki so lovile miši, da te ne bi uničile dragocenih knjig. Po svetu v knjižnicah je še vedno naseljenih okrog tristo mačk (ena tudi v Ljubljani). Nato smo v igri asociacij z besedami dopolnjevali pesmi o galebu in krokodilu. Poučili so nas tudi, kako lahko s pomočjo sistema Cobiss ali pa v digitalni knjižnici poiščemo knjige za raziskovalno nalogo. Na koncu smo si ogledali še knjižnične prostore: čitalnico za študij, velika skladišča s knjigami in prav posebno skladišče za raritete. Tam smo lahko videli Prešernovo pesniško zbirko s pravim Prešernovim posvetilom, ki je bila v lasti pesnika Antona Aškerca. V zgornjem skladišču smo si ogledali še največje knjige in časopise ter prvo objavo pesmi Zdravljica iz slovenskega časnika iz 19. stoletja Kmetijske in rokodelske novice.
Vrnili smo se v šolo, kjer smo projekt Rastem s knjigo nadaljevali z učiteljicami slovenščine. Ogledali smo si videoposnetek o knjigi Modri otok in nekaj izvedeli tudi o njeni avtorici Ireni Androjna ter ilustratorki Evi Mlinar. Spoznali smo, kako so sestavljene knjige, in se na koncu z branjem knjige podali še v domišljijski svet. Knjigo bomo v letošnjem šolskem letu prebrali tudi za domače branje, pri likovni umetnosti pa bomo simboliko živali upodobili še s kiparskimi izdelki.
