Učence 7. a, 7. b in 7. c sta v sredo, 21. novembra 2018, na šoli obiskala dva mlada filmska igralca, Gaja Filač in Filip Mramor.
V avli v 3. nadstropju smo zanju na odru pripravili mizo in stola ter nestrpno pričakovali njun prihod. Ob 10. uri sta prispela in učiteljica nam je povedala, da smo ju povabili v okviru projekta Rastem s knjigo. Glavni junak iz knjige Nataše Konc Lorenzutti Avtobus ob treh je namreč preživljal prav posebne poletne počitnice, ki so ga zelo zaznamovale. Podobne nepozabne počitnice sta pred nekaj leti imela tudi oba naša gosta, ko sta snemala film: Gaja Filač je takrat namreč igrala Metko v filmu Košarkar naj bo, Filip Mramor pa je igral v filmu Gremo mi po svoje 2.
Izvedeli smo, da nista nastopala le v enem filmu, saj je Gaja med drugim igrala tudi v priljubljeni slovenski seriji Ena žlahtna štorija in v filmu Rdeča raketa, Filip Mramor pa v kratkem filmu Nedeljsko jutro in v televizijski nadaljevanki Mame. Svojo igralsko kariero sta začela že kar zgodaj: Gaja v petnajstem, Filip pa v štirinajstem letu starosti.
V uvodu sta se nam oba predstavila, nato pa smo jima začeli zastavljati najrazličnejša vprašanja. Večina vprašanj je bila povezana s snemanjem filmov, z igranjem, z avdicijami, z odnosom staršev, sošolcev in prijateljev do tega, da sta se kot mlada najstnika kar naenkrat znašla v filmu, z občutki in vtisi ob tem itd. Povedala sta nam, da se film povprečno snema dvaindvajset dni in da za vajo besedila igralci porabijo okoli mesec in pol. Zanimivo se nam je zdelo, da za minuto filma, ki ga vidimo gledalci, filmska ekipa porabi od tri do štiri snemalne dni ter da je tudi med snemanjem filma lahko veliko improvizacije, čeprav manj kot v gledališču. Oba gosta imata namreč tudi izkušnje z igranjem v gledališču.
Filme včasih začnejo snemati celo ob petih zjutraj in proces lahko traja tudi pozno v večer, da posnamejo le en prizor. Zato je Gaja dodala, da je v igralskem poklicu zelo pomembna organizacija, drugače ti lahko zmanjka časa za ostale aktivnosti. Filip nam je povedal, da pri snemanju filma pogosto sodeluje velika ekipa, okrog petinštirideset ljudi. Oba sta se strinjala, da v Sloveniji ni slavnih oseb, tudi za najbolj znane igralce ne bi mogli reči, da so slavni. Zato nimata težav s tem, da bi ju ljudje ustavljali na ulici.
Na žalost nismo vsi učenci mogli priti na vrsto, da bi gosta še kaj povprašali, saj nas je prehitro ustavil šolski zvonec. Druženje z gostoma je bilo zelo prijetno in poučno.
Napisala: Lara Marič. 7. a
