V sredo, 29. 3. 2017, smo si osmošolci in devetošolci ogledali tri gledališke predstave 15. otroškega festivala gledaliških sanj.
Kulturni dan je bil zanimiv, saj smo videli predstave, ki so jih odigrali naši vrstniki. Predstave so mi bile na splošno všeč. Lahko smo opazili razlike med slovenščino Slovencev iz Slovenije; slovenščino, ki je sicer materinščina, a ni jezik okolja; in slovenščino, ki je celo tuji jezik. Kostumi in scena so bili pri nekaterih bolj dodelani, pri drugih pa malo manj; a pomembno je, da so se vsi potrudili.
Zanimivo mi je bilo, da so pri prvi predstavi, Harry Potter – resnična zgodba (OŠ Gradec Litija), spremenili vsebino. Druga predstava, Poezija igrarija (Društvo Slovencev Planika iz Srbije), je bila v nekaterih delih zelo razigrana, v drugih pa umirjena. Prave zgodbe ni bilo, dogajanje so povezovale deklamacije pesmic. Igralci so dobro govorili slovensko, kar me je presenetilo. Pri tretji predstavi, Pravi junak (Slovensko kulturno društvo Dobrač), mi je bilo všeč, da so odigrali zgodbo, ki naj bi se dogajala v sanjah. Ta zgodba ima dober nauk, da moramo verjeti vase, tudi če drugi ne, da imamo talente, pa čeprav jih sprva ne vidimo, in da nasilje ni prava rešitev niti pot. Ta igra je bila po mojem mnenju najbolj izvirna; igralci so bili prepričljivi in celota je bila večini gledalcev najbolj všeč od vseh treh ogledanih predstav.
Čeprav smo videli le tri predstave, smo lahko zaznali razliko med dobro in slabo uprizoritvijo. Tudi na naši šoli deluje dramski krožek in mislim, da je glede na videne predstave na visoki ravni. Želiva jim uspešno nastopanje.
(Tim Hiti, Arne Klemen Marušič, 9. a)
